Po Jakobovi poti od Škofje Loke do Brezij, dne 24.12.2017

This gallery contains 31 photos.

 

Čez Šmarno goro in Rašico v Trzin, 12.01.2016

 

Po dolgem času zopet akcija s pustolovci rajd: tu je povezava do moje sledi: http://www.geopedia.si/#T184_L20766_x463450.35887466633_y108801.9639354522_s14_b4

Pa še slika prvega dela:

Naj povem da sem štartal eno uro pred ostalimi, da sem se lahko kvalitetno posvetil iskanju KT-jev 🙂 Prve štiri KT opravil bp, KT5 nisem našel sem pa jo s garminom praktično pohodil vendar kakšnega konkretnega izvira ni bilo.. KT6 kapelica sem tudi bp našel, potem pa sem do kt7 nadaljeval elegantno po cesti ( ker je prejšnji dan deževalo sem se nekoliko izogibal mokrim podlagam če se je le dalo 🙂

kt7 odpadnega avta ni več nadomestni objekt pa nisem preveč iskal ker je bilo tam polno silosnih bal. nato sem šel čez mojo šmarno goro z zavezanimi očmi 🙂 in tudi spomenik v šmartnem z zakladom strelnega tulca našel bp. Čez šmarno sem bil tako siguren da sem po pomoti izključil garmina in s tem manjka sled..

No problemi so se začeli pri kt11 – most čez Gameljščico. Prišel sem za cerkvijo na dvorišče ene hiše in iskal most čez potok. Prišel je lastnik in me poslal nazaj mimo cerkve in čez glavni most ceste proti Črnučam. Sedaj mi je žal da ga nisem prepričal da ima v bližini še en most, bilo mi je namreč nerodno domačina učit… Nato sem naletel na podrta dreves, nekaj časa se prebijal skozi nato pa sem šel na greben kjer ni bilo podrtega drevja. Tako blizu Ljubljane pa še vedno toliko podrtega.. KT-12 zaklada nisem našel, no pa tudi trudil se nisem preveč ker je bilo bolj mokro .. Naslednja kt-13 izvir nisem našel, spet je bilo precej podrtega in sem zato krenil direkt preko vrha Privolje in nato azimut do spomenika kt 14 ki ga tudi nisem našel.

Malo mi je padla morala, ki pa sem jo spet dvignil s dvema zadetkoma kt-vrh in kt-hidrant ter seveda cilja 🙂

V tem drugem času sem s prebijanjem skozi podrto drevje izgubil precej časa tako da so že 10-15minut za menoj prišli vsi ostali pustolovci ki so me s lučkami zaslepili kot velik vlak. 🙂

 

Potem pa praznovanje, šampanjec in pivo je teklo v potokih, Janez je vse to našel kar v grabnu ob železniški postaji. JUHUHU Janez še hočemo!!

čau

Dule

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Migajne akuol Tmina, dne 14.06.2014

Spet smo ga “žingal”, tokrat akuol Tmina. Ultra je pri meni trajala 8ur11minut in pri tem naredil 43,2km in 2600 m višincev. Sled: http://www.geopedia.si/#T184_L18275_x400192_y116128_s13_b4

Bil je lep nepozabni dan, ne prevroče drugi del nas je malo popršilo za 15minutk.

KT1 smo našli kar hitro po preskakovanju nekaj žičnatih bodečih ograd, kar je domačinom verjetno ostalo v navadi še od vojne saj drugod po Sloveniji ne vidiš nikjer bodeče žičnate ograje. No tu nas je hotela domačinka, ki je očitno pasla par krav, zaustaviti in prepovedati prehod. No nam se je preveč mudilo da bi jo poslušali in smo bili v hipu skozi.. Naj še omenim da je bila KT1 globoko v rovu v kaverni pri prvi liniji iz 1.svetovne vojne.

Nato smo se vzpenjali proti KT2 ki je bil na vrhu hriba Na Gradu (1112m). Pri zaselku Foni smo predhodno zavili na pot proti Pleče, kjer pa smo naleteli na podrto drevje in zato težje prehodno. Vmes je bilo še nekaj grmovja s bodečim robidovjem in za popolno veselico še nekaj kopriv.. No potem sem le prišel do planine Bant in nato po očiščeni poti do vrha Na gradu. Tam je bilo polno pokritih rovov in potrebno je bilo najti najvišjega kjer je bila na sredi KT2 živa točka s domačinoma oblečenima v bolničarko in oficirja avstroogrske vojske. Moram priznati da sem se v prvem hipu kar malo ustrašil kaj se dogaja in ali sem naredil kakšen obmejnim prekršek… 🙂 No bila sta prijazna in mi ponudila okrepčilo.

Na Gradu

Nato je sledil spust po travnatem pobočju v Italijo, kjer je bila pred kočo Solarji KT3. Nato sem nadaljeval po makedamski cesti proti KT4 Deveti Konfin. Tu se ni dalo nič krajšati poti saj bi takoj prišel v neprehodno območje s podrtem drevjem in še deloma skalnato območje. Razgledi po okoliških hribih in dolini Tolmina so bili krasni.

Deveti konfin

Sledil je spust v dolino po očiščeni makedamski cesti ki pa se je nato naenkrat končala in spet se je bilo potrebno prebijat skozi podrto drevje. Počutil sem se občasno kot vrvohodec ko sem mojstrsko hodil po podrtih drevesih. No potem smo le prišli uspešno v dolino pri Volčeh, nato je sledil vzpon proti Bučenici. Na začetku je bila pot dokaj lepa v senci s klopcami kjer sem si privoščil krajši oddih.. Malo se je že začenjala poznati utrujenost.. Utrujenost spoznam tudi potem ko začnem grešiti pri optimalni poti saj se to pri maksimalni zbranosti nebi dogajalo. Pri smerni tabli z zemljevidom sem se pustil zapeljati in šel po nekoliko napačni poti, ki se je nato končala in potem sem moral popravljati smer in po brezpotju spet prišel na pravo pot. KT5 je bila na vrhu Bučenice na razgledni točki, kjer je bil spet lep razgled nad dolino. Kontrolna točka je bila spet živa, kjer sta nas pričakala dva organizatorja, kar ti da nov elan in vzpodbudo za nadaljno pot. Hvala organizatorjem, res v Tolminu vedno živijo za to prireditev in zato vedno rad pridem v te kraje med zelo srčne ljudi.

Sledil je spust v Modrejce, kjer je bila KT6 ob info tabli pred pokopališčem vojakov. Nadaljeval sem pot proti Mostu na Soči, kjer pa sem ob soči naletel na blokado zaradi veselice: ob približno 13uri je bila veselica s ogromno ljudi in sem se s veliko težavo prebil skozi njih.. 🙂 Najraje bi se kar ustavil in spil tam kakšen pir..

Sledil je vzpon na kt-7 Senica, ki je bil kar strm sploh če si že utrujen po 6urah hoje in tekanja. Na vrhu spet lep razgled in prijazna organizatorja ki sta mi poleg pijače dala tudi koristne nasvete za nadaljevanje poti.

No sledil je daljši spust ki je bil od vasi naprej po asfaltni cesti, in tako sem nadaljeval do KT8 ki je bil nas sredi Avstrijskega pokopališča.Nato sem iskal še prehod proti Zatolminu, kjer pa sem naredil en krog viška pač utrujeno st naredi svoje in ne vidiš več kje je prava pot. 🙂

Nato pa cilj in spet prijazni organizatorji s Johnom na čelu.

Drugo leto obvezno spet po novo avanturo.

Lahko bi napisal še marsikaj kar mi je ušlo iz glave ampak naj bo za tokrat dovolj.

Do naslednjič

ČAU ČAU

Dule

 

 

 

 

Pohorski treking ultra, dne 24.05.2014

Tokrat se je pri meni nabralo za 38,8km poti in cca 2200m višincev. Vreme je bilo jasno, krasno in ne prevroče, pa še veliko smo se gibali po Pohorskih gozdovih.

Sled: http://www.geopedia.si/lite.jsp?params= … &locale=sl

 

Glede na to da sem prejšnjo tekmo štartal kot zadnji so nas tokrat spustili na progo glede na vrstni red dviga prijave na startnem mestu. In ker sem prvi dvignmil prijavo sem tudi startal prvi. Do Kt1 ki je bil razgledni stolp sem bil še prvi, nato pa so me hitrejši in mlajši prehitevali..:)

Kt2 je bil nato Framski slap (oziroma slap Skalca), ki je vreden ogleda:

Nato do kt6 praktično brez večjih problemov. KT6 je bila živa kontrola s okrepčevalnico, ki jo je pripravil Inot.

Še največje probleme sem imel na poti proti KT12:

S makedamske ceste sem hotel prečiti vzhodno in najti črtkano pot vendar sem naletel na precej podrtih dreves zato je bil edini izhod da sem prečil graben in nato na drugi strani našel nevrisano planinsko pot, ki me je pripeljala do točke 559. Ostali so se večinoma te poti lotili precej višje in se nato sputili do točke 559.

Enaka zgodba se je ponovila proti KT13 kjer sem hotel po poti nad makedamsko cesto vendar sem se moral spustiti nazaj na cesto zaradi podrtih dreves. Nato pa še vzpon mimo doma Luka in po znamenitem smučišču do cilja pri hotelu Belvi in to v točno 7 urah kjer sem se pozdravil s zmagovalcem Tomažem ki je za pot porabil samo 4ure 35minut. Bravo zame nepredstavljivo hitro.. 🙂

LP Dule

Žirovski treking ultra dne 10.05.2014

Spet je za nami lep trekinški dan :). Vreme je bilo kar ugodno, sonca glih prav, popoldne se je malo pooblačilo.

Sled trase si bom sposodil od Jože, ker je moj GPS tokrat zmrznil.. Smo itak drugi del proge prehodili in pretekli skupaj.

Sled: http://www.geopedia.si/#T184_L17858_F17858:2_x430329.482726113_y99502.11863085514_s13_b5

Se je kar nabralo dobrih 40km in 2000 m višincev.

Start je bil tokrat malo poseben saj je moral vsak posamezno s splavom preko reke. Tako je bil razmik starta med posamezniki približno minute in pol. Ker sem bil tokrat zadnji na startni listi sem štartal ob cca 9:25.

Do vrha Sivke je šlo brez problema, vzpenjal sem se po makedamski cesti in užival ob lepih pogledih na okolico..

Tale iz spleta sposojena slikca  je tik pod vrhom Sivke, ki je skrit desno v smrekovem gozdu.

Nato je sledil vrh Gradišče, kjer sem se pri spustu z njega prvič na progi srečal s podrtim drevjem posledice letošnjega žledoloma.

No problemi pa so se začeli pri KT4 kjer sem moral najti srednjo vrtačo.

Vidim da je tudi Joža kar nekaj prehodil v iskanju KT4, no jaz pa sem tam prehodil še ene dva kroga več in porabil pomoje več kot pol ure časa..

Potem sem poklical organizatorja Aleša, ki mi je potem dal natančna navodila. In res nato sem srednjo vrtačo našel v petih minutah, skrito levo za manjšim hribčkom.

Naslednji problem je bil najti KT6 – kamnito mizo:

Kamnito mizo smo iskali skupaj Janez, Jože in Marjeta ter jaz. Misleč da smo na pravi severni poti smo nekaj časa iskali mizo nad potjo. No po nekem času smo ugotovili da smo na nepravi poti in medtem je Jože že sam našel lokacijo mize in je prišel nato nazaj po nas in smo skupaj odšli do mize. Kamnita miza nas je kar impresirala, vredno ogleda.

Nato smo nadaljevali do kt7 – izvir potoka s primesjo živega srebra. Zato je bila tam živa okrepčevalnica da se nebi kdo preveč napil živosrebrne vode :).

Tu naj še omenim da bo treba popravit zemljevid saj gre speljana cesta v resnici povsem drugače kot na zemljevidu (glej sled). No pri kt7 nas je zapustil Janez, ki je čutil manjše bolečine v kolenu.

Nato smo brez problemov nadaljevali proti Žirem.

Omenil bi še KT10 – križ:

Do njega smo prišli s pomočjo navodil domačina brez problema. No potem od križa pa smo se spustili nazaj na nižjo pot kar je bila napačna odločitev saj je bila pot neočiščena in težko prehodna zaradi podrtih dreves.

No potem smo le prišli spet na očiščeno višjo pot in nato našli prehod v dolino mimo vrha 608 kar pa je bila dobra odločitev 🙂

Potem je bil samo še skokec na sv.Ano in že smo prileteli zadovoljni in utrujeni v cilj!

Še dve slikci, ki sem jih našel na spletu:

Cerkev sv.Ana

Štartni kraj Žirovskega trekinga: Selo pri Žireh.

Do naslednjič čau čau.

Dule

IskAAdventura trek 2014 ultra, dne 19.04.2014

Pa smo spet urezali ultro po Iških hribih. Pri meni se je nabralo za 35,4km in 1650m vzponov. Moja še vroča sled je tukaj:

http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T184_L18049_F18049:1_x458029.928959178_y87811.5246440875_s13_b5&locale=sl

Do T9 je šlo po tekoče b.p. Na T9 nas je priteklo skupaj 11, le dva sta pobegnila naprej (mislim da Martin inRok). Verjetno bi morale biti na startu večji startni razmik vsaj 30sekund ali celo 1 minuta, da bi bilo že od začetka bolj zanimivo. Tako pa vidiš tekmece pred seboj in te lepo vlečejo po poti :).

No na T9 pa se je začelo bolj zanimivo. Tu smo morali vrisati KT14 in sicer na azimutu 135stopinj in razdalji 1050metrov. Ker tega še nisem počel ,nisem vedel kako se točno določi kot – no sedaj vem :).

No in ko sem se namatral s risanjem KT14 sem ostal sam zadaj. Pa ni bilo problemov, T12 in T13 sem našel sprva:) T14 pa sem moral malo povohljati, saj sem šel nekoliko prejužno in potem prišel na jaso bolj iz zahodne strani. Me je že malo panika ali bom našel T14.. No pa sem jo le našel in dobre volje nadaljeval proti Rakitni kjer je bila na T15 okrepčevalnica (topel čaj, piškoti).

Nato sem pri Borštu šel prenizko po poti in sem moral nato dvigniti za kakšnih 50m na pravo pot. Pri T16 sta me dohitela Blaž in Miha, ki sta imela probleme pri T13 in smo nato skupaj nadaljevali pot. Vreme je bilo tapravo malo je sveže pihalo tako da ni bilo vroče. T17 in T18 sta padli bp, potem pa se je začela glavna veselica operacija Malinovec :). Iz protesta ne bom več pil malinovca…:)

Pot se je kar naenkrat končala, ni bilo nikakršne navezave na zgornjo pot kot to kaže zemljevid. Seveda nismo vedeli da je bila mogoče samo 30višinskih metrov višje prava pot. Matrali smo se po strmem prečenju za povrhu pa je bilo še veliko podrtih dreves katerim smo se morali ogibati oziroma preiti… Tu smo izgubili gotovo 30 minut + veliko moči.. Ko smo končno prišli do T19 sem si vzel 5minut odmora za okrepčitev. Blaž in Miha pa sta takoj nadaljevala pot. No potem sem sam nadaljeval pot b.p. do cilja.

V cilju pa zadovoljstvo, dobra volja in dobro pivo.. Spominov na pot pa je polno tako da super do naslednjič!

Lp Dule

5 x O tura, dne 29.03.2014

 

Pot smo opravili: Janez, Miha, Vida, Maja, Zlatko in Dule.

Sled: http://www.geopedia.si/#T184_L17902_F17902:1_x497090.81736087706_y103286.34460577369

Kako je bilo pa bo najbolje razvidno iz slik:

 označbe do kod je segala višina Save.

Janez med cvetjem.

Prvi je seveda sprobal viseči most Janez 🙂

Tu nekje bi morala biti KT1 Osranca, ki naj bi po zemljevidu bila bolj stran od strmine

Divje odlagališče smeti do nadaljnega zaprto!

Razgledi iz Ostreža

 

V ozadju je menda Čemšeniška planina

V ozadju je mogočni Kum

Vreme je bilo jasno-krasno.

Maja ponosno na vrhu Orljeka. Steber je menda ostanek bivše meje..

Spet Kum v ozadju

Ostrež, kjer smo že bili

Maja noče dol.. 🙂

To pa je sosednji Rodež s cerkvico.

Lepi razgledi kamorkoli smo se obrnili

Mi v ovinku..

Prihod na Polšnik kjer smo se ustavili v gostilni na odlični gobovi juhi in štrudlu..je pasalo

V ozadju se je menda videla celo Šmarna gora!

Menda zelo redki v Sloveniji macesnov gozd.

Pa še povezava do Janezovih slik: https://www.dropbox.com/sh/2piyy8c1fxzyau9/4WwG8SkPPh#/

Skratka bilo je OOOOO super.

Do naslednjič ČAU

Dule

 

Škofjeloški treking ultra, dne 22.03.2014

 

Moja sled je tukaj:   http://www.geopedia.si/#T184_L17857_F17857:1_x443837.00159535_y120460.8767474_s13_b5

Prve 3 KT sem našel brez problemov. Na tretji KT sem bil še deseti. In ko sem si rekel danes pa bom dobro uvrščen se je pa začelo 🙂 . KT4 zgrešil vrh in pristal na Malem rovtu ki je skoraj 2oo višincev višje od Kranjčana. Potem sva z Martinom reševala situacijo in s hitrim spustom nato prišla pod vznožje Kranjčiča z zahodne smeri. Nato smo dolgo iskali KT5, ki je bila kot vidim sedaj 🙂 prav označena vendar zemljevid ni bil natančen in predhodno grapo ni imel narisane.

Ostali del proge je šlo več ali manj gladko edino pri kt9 sem spet iskal pravo grapo dlje časa, malo sem si pomagal s pozicijo sosednjega hriba 638. Še slikce:

Ja KT5 smo iskali v eni grapi prehitro, ker ta grapa na nenatančnem zemljevidu ni bila označena

Martin je med tem pregledal že vso grapo od zgoraj navzdol in  oba rokava grape

To je KT9, po daljšem iskanju tako zaželena.. 🙂

Objekt na poti proti KT10

Pogled na Ratitovec s KT11, kjer je bila tudi okrepčevalnica. Moram pohvalit organizatorje, ki nam je postregel s tremi obilnimi okrepčevalnicami : na prvi sem probal potico, na drugi salamo in zasko, na tretji slive ter ostale sladke stvari.

Pogled proti vasi Topolje.

To pa je iz zadnjega strmega vzpona na Križno goro. Navijača sta glasno bodrila utrujene trekerje in uživala v razgledih.

To je zaenkrat vse.

Lep pozdrav do naslednjega trekinga. 🙂

Dule

 

 

Treking trening po Knapovski poti, dne 08.03.2014

 

 

1.kt sv.Križ

Janez na Klobuku.

Klobuk

pri Klobuku

Tukaj ni bilo veliko škode zaradi žleda.

Pri planinskem domu na Kalu

Proti Mrzlici

Mrzlica

Partizanski vrh in cerkev sv.Marija

Nenavaden hrib v ozadju je menda Krvavica.

Evo v kako lepi družbi sem bil 🙂

Prihod na dom dr.Franca Goloba na Čemšeniški planini. Tu je bilo vreme krasno za martinjčkanje.

To pa je že proti cilju in zadnji pogledi na prehojene hribe.

Trbovlje ob sončnem zahodu. Dan je bil kompleten.

 

Lp Dule

Bohinjski treking 28.09.2013, pohodniška

Danes smo spet uživali v “matranju” 🙂 Za začetek je tukaj moja opravljena pot:

http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T184_L17126_x410225.25749067915_y126387.64615175593_s14_b5&locale=sl

Skupaj je naneslo 20,8km, 1800 vzpona, spusta 940m in čas 4ure35minut. Treking je bil kar poslastica kar je vedno kadar ima prste vmes Žine&co. Je bilo potrebno vseskozi imeti oči na pecljih da nismo zašli v čisto neznano 🙂 Danes smo bili tisti ki smo tekaško slabši v prednosti saj smo lažje opazili kam vodijo pomanjkljivo označene in slabo razpoznavne poti..

Prve štiri KT (Bohinjski Karibi 🙂 , slap Savice, Vojaška žičnica in malo Bohinjsko jezero) so minile hitro tekaško.

Do KT5 je bilo že porebna precejšnja opreznost saj je pot občasno izginila in eno križišče je bilo brez oznak 🙂

Po žagarjevem grabnu sem šel najprej po cesti in vmes enkrat zavil desno da bi našel planinsko pot o kateri pa ni bilo ne duha ne sluha.. Potem je ob cesti le bil en (žinetov?) možic in sem zavil desno vendar nato na križišču poti nisem zavil desno na oznako mislim da Globočina in nato me je pot pripeljala nazaj na cesto.. Na ovinku ceste na levo sem zavil s ceste navzdol da sem prišel spet v ž.graben in nato po desni strani grabna je bila lepa pot, nato v grabnu zagledam Emo in še nekaj trekerjev ki iščejo pot… Ker so mi sporočili da so na moji poti že bili in da se kasneje konča se jim pridružim v grabnu in potem najdemo novo pot proti KT 6 planina Lom.

Naj omenim še KT7 to je bila jasa sredi pragozda. Do tu sem prišel skupaj s Marjanom Zupančičem, ki je ravno tedaj prišel iz vrha Orlove glave. Seveda sem izkoristil priložnost in mu čestital za opravljeno rekordno Slovensko planinsko pot.

Do kt8,9 in 10 so bile orientacijsko zahtevnejše zaradi slabo vidne poti pa tudi utrujenost je bila pri meni že kar opazna 🙂

Še slikce:

Na poti proti slapu Savice

Eni gor drugi že nazaj dol..

Iztok v elementu!

Slap Savice

Dren v malem jezeru kjer vode ni bilo…

Slap Nad stopmi. Tu se ponuja za turiste brezplačni ogled slapa v naravnem okolju 🙂 Z Emo sva našla pravo pot do njega.

To pa je zadnja KT in sicer razgled na jezero, ki je bil v megli!

Tole pa je bila prva KT “Bohinjski Kornati” 🙂

Pa še jest tik pred ciljem-zmaga!

Thats all falks!

Lp Dule