Spet je za nami lep trekinški dan :). Vreme je bilo kar ugodno, sonca glih prav, popoldne se je malo pooblačilo.
Sled trase si bom sposodil od Jože, ker je moj GPS tokrat zmrznil.. Smo itak drugi del proge prehodili in pretekli skupaj.
Sled: http://www.geopedia.si/#T184_L17858_F17858:2_x430329.482726113_y99502.11863085514_s13_b5
Se je kar nabralo dobrih 40km in 2000 m višincev.
Start je bil tokrat malo poseben saj je moral vsak posamezno s splavom preko reke. Tako je bil razmik starta med posamezniki približno minute in pol. Ker sem bil tokrat zadnji na startni listi sem štartal ob cca 9:25.
Do vrha Sivke je šlo brez problema, vzpenjal sem se po makedamski cesti in užival ob lepih pogledih na okolico..
Tale iz spleta sposojena slikca je tik pod vrhom Sivke, ki je skrit desno v smrekovem gozdu.
Nato je sledil vrh Gradišče, kjer sem se pri spustu z njega prvič na progi srečal s podrtim drevjem posledice letošnjega žledoloma.
No problemi pa so se začeli pri KT4 kjer sem moral najti srednjo vrtačo.
Vidim da je tudi Joža kar nekaj prehodil v iskanju KT4, no jaz pa sem tam prehodil še ene dva kroga več in porabil pomoje več kot pol ure časa..
Potem sem poklical organizatorja Aleša, ki mi je potem dal natančna navodila. In res nato sem srednjo vrtačo našel v petih minutah, skrito levo za manjšim hribčkom.
Naslednji problem je bil najti KT6 – kamnito mizo:
Kamnito mizo smo iskali skupaj Janez, Jože in Marjeta ter jaz. Misleč da smo na pravi severni poti smo nekaj časa iskali mizo nad potjo. No po nekem času smo ugotovili da smo na nepravi poti in medtem je Jože že sam našel lokacijo mize in je prišel nato nazaj po nas in smo skupaj odšli do mize. Kamnita miza nas je kar impresirala, vredno ogleda.
Nato smo nadaljevali do kt7 – izvir potoka s primesjo živega srebra. Zato je bila tam živa okrepčevalnica da se nebi kdo preveč napil živosrebrne vode :).
Tu naj še omenim da bo treba popravit zemljevid saj gre speljana cesta v resnici povsem drugače kot na zemljevidu (glej sled). No pri kt7 nas je zapustil Janez, ki je čutil manjše bolečine v kolenu.
Nato smo brez problemov nadaljevali proti Žirem.
Omenil bi še KT10 – križ:
Do njega smo prišli s pomočjo navodil domačina brez problema. No potem od križa pa smo se spustili nazaj na nižjo pot kar je bila napačna odločitev saj je bila pot neočiščena in težko prehodna zaradi podrtih dreves.
No potem smo le prišli spet na očiščeno višjo pot in nato našli prehod v dolino mimo vrha 608 kar pa je bila dobra odločitev 🙂
Potem je bil samo še skokec na sv.Ano in že smo prileteli zadovoljni in utrujeni v cilj!
Še dve slikci, ki sem jih našel na spletu:
Cerkev sv.Ana
Štartni kraj Žirovskega trekinga: Selo pri Žireh.
Do naslednjič čau čau.
Dule
tekanje 